Tiho svetloba budi
poljane in dobre ljudi
in cvetje se z roso poji,
nov dan že odpira oči.
Meglice bežijo v nebo,
ko žarki budijo oko.
Z menoj danes srečno bilo
srce bo mamino.
Ko biseri sreče v očeh govorijo,
ni treba besed, želja vseh sonet
pove moj pogled.
Veš, mama, s poljubom želim ti priznati,
objem tvoj mi da toplino srca,
ljubezen sveta.
Kot da v naročju ti spim,
v otroštvo se vrača spomin.
Spet v sončnem se jutru budim,
objeti s teboj se želim.
Roke tvoje božajo me,
za vedno otrok bom zate.
Ko ranjeno mi je srce,
mi daješ upanje.