Zvezdna noč! Daljni stari Meksiko.
Med kaktusi in hacientami se razlega
pesem nejhitrejšega, razposajenega miškolina,
imenovanega Speedy Gonzales,
ki mirnim prebivalcem
ne privošči nočnega počitka.
La, la …
Postoj trenutek Speedy Gonzales,
zdaj konec hrupnih bo noči,
to tvoje petje in kitara,
kaj res tekila ti diši.
Obriši nos mali hombre
in vrni k mami se domov,
na klin obesi svoj sombrero,
potuhni se v svoj mišji rov.
Speedy Gonzales, nočni kavboj,
Speedy Gonzales, si spet tekilo pil nocoj.
La, la …
Lepo pozabi na tvoj
hreščeči gramofon,
zadel si vse senjorite,
kje ponoči Speedy imaš bonton.
Zdirjaj po Poopocatepeti,
da nihče te slišal ne bo,
če pel bi Cu-curu-cu-cu-paloma,
zaslužil dolar bi za to.
Speedy Gonzales, nočni kavboj,
Speedy Gonzales, si spet tekilo pil nocoj.