Ostani vsaj še nocoj,
ko najin dom še po sveči ves dehti.
Nocoj zapleši z menoj,
ko v srcu spi še ljubezen zadnjih dni.
Bilo lepo je kakor v pravljici,
iskala zaman sva skupno pot.
Ne bova vedela ne jaz, ne ti,
zakaj življenje polno je grenkih zmot.
Anamarija, moja Anamarie,
ljubi me ti, Anamarie!
Anamarija, moja Anamarie,
pusti skrbi, dan se budi!
Anamarija, moja Anamarie,
solze otri, ljubi me ti!
Čutim, da k tebi vrnejo me poti,
vedno boš moja ti, Anamarie!