Komaj odrasteš, že misliš, vse znaš,
svet te zamika in vanj oddivjaš.
Nič ti ni mar bolečine srca,
maminih solz, maminega gorja,
maminih solz, maminega gorja.
Ljuba mati, draga mati, domov vračam se,
da me zopet pritisneš na svoje srce.
Ljuba mati, draga mati, obriši solze,
nikdar več ne odidem, oprosti za vse.
Želja po novem v tebi gori,
tam zunaj mleko in med se cedi.
Svet pa je krut in v njem se izgubiš,
v mamino krilo nazaj si želiš,
v mamino krilo nazaj odhitiš.