Ana
Zoran CilenšekTebi sem pisal najlepše pesmi,
tebi pošiljal najdaljša pisma,
a vedno odgovor si dala samo »ne«.
In kradel sem jabolka s tujega vrta
in bil sem najboljši v šoli za tebe,
a vedno od vsega dobil sem samo »ne«.
Bila si princesa in bil sem tvoj paž,
nesrečno zaljubljen, nevidni junak,
ki nudil je vse, a dobil je samo »ne«.
Včasih sem s tabo odhajal iz šole
in bil sem ponosen, da nosim ti knjige,
a vedno v tvojih očeh bilo je »ne«.
Ana, ti veš, da
noči so dolge,
oči so solzne,
Ana, mučiš me.
tebi pošiljal najdaljša pisma,
a vedno odgovor si dala samo »ne«.
In kradel sem jabolka s tujega vrta
in bil sem najboljši v šoli za tebe,
a vedno od vsega dobil sem samo »ne«.
Bila si princesa in bil sem tvoj paž,
nesrečno zaljubljen, nevidni junak,
ki nudil je vse, a dobil je samo »ne«.
Včasih sem s tabo odhajal iz šole
in bil sem ponosen, da nosim ti knjige,
a vedno v tvojih očeh bilo je »ne«.
Ana, ti veš, da
noči so dolge,
oči so solzne,
Ana, mučiš me.