Na obali sonce z morjem se igra,
veter mi o davni sreči šepeta,
o ljubezni tistih davnih, davnih dni,
ko sva našla srečo prvič jaz in ti.
Vsa poletja čakam nate, čakam še,
da kot droben val k meni vrneš se,
da poiščeš kakor nekdaj mojo dlan,
da mi znova vrneš košček mojih sanj, mojih sanj.
Sedem dolgih let sem čakal,
da s poletjem vrneš se.
Sedem dolgih let sem upal,
da objameš znova me.
Sedem dolgih zim te sanjal,
a v srcu dobro vem,
da poletje je minilo,
da zaman sem čakal te.
Sreča pa ostane v srcu za vse dni,
tvoj poljub, kot pesem, v meni še živi.
Ko zazrem se v nebo, še vidim te,
tvoj nasmeh življenje v meni prebudi, prebudi.