Ko sem te srečal, močno zardel sem,
malo se zmedel in šepnil ti:
“Do ušes zaljubljen sem se odločil
in si prisegel – moja boš ti!”
So vsi mi rekli, da sva premlada,
saj komaj šestnajst imava oba.
A meni mar ni za te besede
in se požvižgam, jaz hočem te!
Ni važno, če govorijo,
da sva premlada oba,
ni važno, če se smejijo,
le da sva srečna midva.
Naj govorijo,
naj se smejijo …
Se še spominjaš, ko si dejala,
da v tvojem srcu je prostor zame.
Edino meni se boš predala,
edino meni dala srce.