Kako lepo mi zadišiš
Zlatko DobričŽe kot otroka sva tam igrala,
ko sem kot najstnik prvič te objel.
Ljubezen kmalu iskro je prižgala
in tvoj igriv nasmeh me je prevzel.
Odbili so zvonovi pesem tisto,
ki je v življenju obrnila stran.
Po dolgih letih je še vedno isto,
še vedno ljubim te kot prvi dan.
Kako lepo mi zadišiš,
ko z jutrom se zbudiš,
poljubiš me, nasmehneš se,
tako se lepa zdiš.
Kako lepo se dan začne,
zapoje mi srce,
ob tebi, draga, lepše je vse.
Ko greva tiho v objem jeseni,
pomirjen s tabo stopam v korak
in gledam sliko, ki še zdaj na steni
me vrača tja v najino pomlad.
ko sem kot najstnik prvič te objel.
Ljubezen kmalu iskro je prižgala
in tvoj igriv nasmeh me je prevzel.
Odbili so zvonovi pesem tisto,
ki je v življenju obrnila stran.
Po dolgih letih je še vedno isto,
še vedno ljubim te kot prvi dan.
Kako lepo mi zadišiš,
ko z jutrom se zbudiš,
poljubiš me, nasmehneš se,
tako se lepa zdiš.
Kako lepo se dan začne,
zapoje mi srce,
ob tebi, draga, lepše je vse.
Ko greva tiho v objem jeseni,
pomirjen s tabo stopam v korak
in gledam sliko, ki še zdaj na steni
me vrača tja v najino pomlad.