Nism zvezda
ZlatkoCheck it out … Jou… To je to, pomoje to bo to, mam štorijo za vs, check it out …
Ker moje ime je Zlatko, zdej na kratko bom povedu,
zakaj nism zvezda,ker ne gledaš me na nebu,
mogoče se ne zavedaš, kako stvari stojijo,
artisti kot jst se sam v krogu vrtijo,
prepuščeni so bogu, kar sm mogu, sm mogu,
pou mladosti vložu in v zahvalo sm dobu
kup enga sranja, nobenga spoštovanja,
možganov, branja, mrtev folk se nate naslanja,
pošmrku si kok, predn stopu si do mene,
da pljuneš mi v faco in poveš svoje breme,
včasih bi se izklopu, k dž v zemlo potopu,
šou nazaj na ulco, vas počaku in oropu,
raj sm majk uklopu, umazane misli odklopu,
vam čez komad razložu, četrte plate se lotu,
bog sodu bo, če sm se motu,
to si zapomn, pičkin dim sm od zvezde, v repu sm ogromn.
Preveč mam rd ta lajf,
da repat bi nehu,
a neki morte vedt,
zvezde so na nebu.
Nism zvezda,
sm pa zvezde gledu,
k mislu sm na vs,
ta komad vm posvetu.
Preveč sproščen nemorš vzet moje volje,
ker moj namen je hodt od šole do šole,
plan prenovljen, zaspan dan še en,
sporoč mulcom, da ne pomaga gram ti noben,
sm sam še en, k dost stvari je probu,
večkrat sm se zmotu in vedno znova lotu,
ostat pošten in gradit za boljše cajte,
sistem tko grajen nemorš pridt do bajte,
fantje pa se znajdte v lažnem dimu trave,
o teh stvareh sanjarte, ni pomoči s strani države,
snemam sred noči, ker podnev delam zaslužek,
lajf zna bit naporen, še zmer vesel k kužek,
brez svojga gospodarja lajam svet je lep,
držim se treh besed – morš samo umret,
moje dejanje pušča sled in jst sm sred
mrzuga cajta pa ga probam z muzko gret,
pokam tele rime, pijem tele bite,
čeprov nism zvezda, a čutš te utrinke
in vsi, k mi sledite, hvala, ker ob men stojite
in vsi, k mi sledite, dobr veste, tle ni šminke.
Preveč mam rd ta lajf,
da repat bi nehu,
a neki morte vedt,
zvezde so na nebu.
Nism zvezda,
sm pa zvezde gledu,
k mislu sm na vs,
ta komad vm posvetu.
Vsem, k mi zavidajo, lej, tko jim povem,
jst nisem še uspel, sm človk, k dela na tem,
čekiram teren, tko da ne vem, kaj je tvoj problem,
vrač nima nč s tem, bjač nau pela refren,
Zlatko se ne sekira, študiram, pakiram rime,
nasmeh ljudi zarad mojga repa zadovlji me,
drgač pa zaboli me, ker radio vrti me,
jst še zmer bom žgou, tut če antena ne vrti me
in še zmer bom letel, dokler je notr rimce,
moja besedila v glavah povzročajo vrtince,
eni nočjo me slišat, jst pa nočem jih vidt,
ker tja k sm namenjen, tja mi ratal bo pridt,
pred kratkim šou kri dat in dat šou jo bom spet,
dejte mal razmislt o teh parih besed,
spominov starih držim se, k zutri zbudim se,
odmaknjen od hinavcev sončnih žarkov držim se,
nastopov veselim se, kdo sm, zdej veste,
Čordić Zlatan, brat, niti z od zvezde.
Ker moje ime je Zlatko, zdej na kratko bom povedu,
zakaj nism zvezda,ker ne gledaš me na nebu,
mogoče se ne zavedaš, kako stvari stojijo,
artisti kot jst se sam v krogu vrtijo,
prepuščeni so bogu, kar sm mogu, sm mogu,
pou mladosti vložu in v zahvalo sm dobu
kup enga sranja, nobenga spoštovanja,
možganov, branja, mrtev folk se nate naslanja,
pošmrku si kok, predn stopu si do mene,
da pljuneš mi v faco in poveš svoje breme,
včasih bi se izklopu, k dž v zemlo potopu,
šou nazaj na ulco, vas počaku in oropu,
raj sm majk uklopu, umazane misli odklopu,
vam čez komad razložu, četrte plate se lotu,
bog sodu bo, če sm se motu,
to si zapomn, pičkin dim sm od zvezde, v repu sm ogromn.
Preveč mam rd ta lajf,
da repat bi nehu,
a neki morte vedt,
zvezde so na nebu.
Nism zvezda,
sm pa zvezde gledu,
k mislu sm na vs,
ta komad vm posvetu.
Preveč sproščen nemorš vzet moje volje,
ker moj namen je hodt od šole do šole,
plan prenovljen, zaspan dan še en,
sporoč mulcom, da ne pomaga gram ti noben,
sm sam še en, k dost stvari je probu,
večkrat sm se zmotu in vedno znova lotu,
ostat pošten in gradit za boljše cajte,
sistem tko grajen nemorš pridt do bajte,
fantje pa se znajdte v lažnem dimu trave,
o teh stvareh sanjarte, ni pomoči s strani države,
snemam sred noči, ker podnev delam zaslužek,
lajf zna bit naporen, še zmer vesel k kužek,
brez svojga gospodarja lajam svet je lep,
držim se treh besed – morš samo umret,
moje dejanje pušča sled in jst sm sred
mrzuga cajta pa ga probam z muzko gret,
pokam tele rime, pijem tele bite,
čeprov nism zvezda, a čutš te utrinke
in vsi, k mi sledite, hvala, ker ob men stojite
in vsi, k mi sledite, dobr veste, tle ni šminke.
Preveč mam rd ta lajf,
da repat bi nehu,
a neki morte vedt,
zvezde so na nebu.
Nism zvezda,
sm pa zvezde gledu,
k mislu sm na vs,
ta komad vm posvetu.
Vsem, k mi zavidajo, lej, tko jim povem,
jst nisem še uspel, sm človk, k dela na tem,
čekiram teren, tko da ne vem, kaj je tvoj problem,
vrač nima nč s tem, bjač nau pela refren,
Zlatko se ne sekira, študiram, pakiram rime,
nasmeh ljudi zarad mojga repa zadovlji me,
drgač pa zaboli me, ker radio vrti me,
jst še zmer bom žgou, tut če antena ne vrti me
in še zmer bom letel, dokler je notr rimce,
moja besedila v glavah povzročajo vrtince,
eni nočjo me slišat, jst pa nočem jih vidt,
ker tja k sm namenjen, tja mi ratal bo pridt,
pred kratkim šou kri dat in dat šou jo bom spet,
dejte mal razmislt o teh parih besed,
spominov starih držim se, k zutri zbudim se,
odmaknjen od hinavcev sončnih žarkov držim se,
nastopov veselim se, kdo sm, zdej veste,
Čordić Zlatan, brat, niti z od zvezde.