Sreča in bol se pozabi,
čas ju izbriše,
lepe navihane tvoje oči
minejo, ogenj čez noč dogori.
Vse se, oj, vse obrabi,
v pesem zapiše,
večna, oj, večna pa reka si ti,
Sava šumi.
Cvetje čez noč se osuje,
tiho premine,
jabolko, jabolko dozori,
trava, oj, trava se posuši.
Ptica na jug odpotuje,
z vetrom izgine,
večna, oj, večna pa reka si ti,
Sava šumi.
Bršljan dogodke prerase,
zbriše spomine,
reka pa teče skoz kraje in čas,
znova in znova je mlad njen obraz.
Vsrka minevanje vase,
skrije v globine.
Gledam jo z brega, ko mrak se spusti,
Sava šumi.