Naj nocoj pred praznikom
odveže vince vsem jezike,
si povejmo kot nekoč
vse grehe svoje in odlike.
Primimo se krog vratu
in zapojmo vižo znano,
da Slovenec piti zna,
da zlat’ga vinca ne proda.
Oh, odlik bo zvrhan koš,
grehov pa zagvišno malo,
piti vince še ni greh,
tolažbe druge ni ostalo.
Primimo se krog vratu,
saj radi, radi se imamo,
pa poglejmo si v oči,
pesem nam mladost oživi.
Vsak korajžno naj pove,
kje ga zakonski jarem stiska,
kdor pa ljubi kot nekoč,
naj navdušeno zavriska,
naj zavriska kot tedaj,
ko slišal je še travo rasti,
vsak večer je v polje šel
in z ljubo svetle zvezde štel.
Jutri bo pokore dan,
serviral bo besede črne,
da pijan’c se spremeni,
ko dom na britofu dobi.