Zavriskal sem na glas,
da čulo se v mojo domačo je vas,
naj tam še vsi vedo,
da danes in jutri domov me ne bo.
Šel k ljub’ci sem v vas,
ko mamca bi ved’la, kak kratek je čas,
jezila bi se ne,
ko vid’la bi moje dekle.
Zakaj bi ne vriskal, ne pel,
zakaj bi dekleta ne objel,
pritisnil na srček ga svoj,
užival brezmejni opoj.
Poljubi me, deklica ti,
na vse pozabiva skrbi,
pred nama je rožna pomlad
in polna vse lepih svanat.