Z menoj pojdi tja, kjer beli cvet dehti,
nič ne brani se ljubica, tja shojene so poti.
Pred nama so šli v te kraje tisoči,
ti ne veš, bajno lepo je v cvetju tam, pod goro.
Vroče ljubim te jaz, zdaj napočil je čas,
ko sredi cvetov venec spletel bom nov.
Ljubica, vse gore okrog naju kipe
in v soncu objet je s teboj tu prav vsak cvet.