Je v stari koči živa,
bolj pomalen se je giba,
korpe pleta, štore küru,
suhi kruhek bougi žülu.
Ga nejso doma trpejli,
nej v šoli radi mejli,
za vsakega, za lüdi vse,
bija trinajsto je prase.
Nikdar dobriga nič meja,
skoz trpleje coj je gleja,
pozabljeni, fkraj od ludi,
bouga, pa od sreče tüdi.
Toga nigdar ni prebola,
fsega fkuper se je navola,
si zažela je nebesa,
se na dilah je obesa.
Si zažela je nebesa,
se na dilah je obesa,
je obesa gor v nebesa.