Stara domačija
WernerZarasle so stare stezice,
utihnile so pojoče sinice,
na oknih ovele so rože cvetoče,
na vrtu so zrasle koprive pekoče.
Prašne so stare slike na steni
in križ ob postelji njeni,
v hladnem mraku in pajčevini
skriti so najlepši spomini.
V sobi stare domačije
mi srce otožno bije,
solza kane v tišini,
zaživeli so spomini.
V sobi stare domačije
spet srce otožno bije.
Kje so tisti časi zlati,
kje je moja dobra mati?
utihnile so pojoče sinice,
na oknih ovele so rože cvetoče,
na vrtu so zrasle koprive pekoče.
Prašne so stare slike na steni
in križ ob postelji njeni,
v hladnem mraku in pajčevini
skriti so najlepši spomini.
V sobi stare domačije
mi srce otožno bije,
solza kane v tišini,
zaživeli so spomini.
V sobi stare domačije
spet srce otožno bije.
Kje so tisti časi zlati,
kje je moja dobra mati?