Na cesti od zore do mraka
čakam, da pot se konča.
Utrujene oči so moje,
željne samo so še sna.
A v avtih vsi nekam hitijo,
pritiskajo nervozno gas.
Na radiu, ki vedno v avtu igra mi,
slišim nežen, lep otroški glas.
Ati, vozi počasi,
vrni se srečno k meni ti,
ker brez tebe pusto in prazno
v srcu je, ko te ni.
Ati, vozi počasi,
naj se nikar ti ne mudi.
Nič ne skrbi, mami je z mano
in čaka, da vrneš se ti.