Vse, kar mi je bilo, vse kar mi še bo,
megla nad vodo.
Krog, še en majhen krog,
tja čez prašno pot.
Nova zvezda se utrne, da se želja rodi,
melodija stara izzveni.
Dan, en navaden dan,
človek al’ komar, en nebeški dar.
Kam, kje od kod in kam,
kje od kod in kam?
Tam na koncu drevoreda sam bom stal,
vam prepeval in pomahal v pozdrav,
beli konji, širna polja in vode,
tople roke, ki ste me rojevale.
Vse, kar mi je bilo, vse kar mi še bo,
bela pikica na nebu se v solzo spremeni,
bela pikica tam gor si ti.
Bela pikica na nebu se v solzo spremeni,
tam nad poljem veter se umiri!
Tam na koncu drevoreda sam bom stal,
vam prepeval in pomahal v pozdrav,
vse lepote, ki ste kdaj ljubile me,
vse besede, ki ste mi odpuščale!