Glej, vlak se vije,
iz Benečije, stran,
na tuje!
V temne obraze, kufre lesene,
žvižg zareže!
Zdaj jemlje sanje na potovanje,
v noč.
Kje bo dan,
kje jutro?
Polja zelena, nepokošena,
polja mladosti!
Kraji otroka, smeha in joka,
kraji radosti!
Žalost se vije, spod domačije,
spod Matajurja, stran, stran!
Za hlebec kruha, dve čokoladi,
dom iz karbona!
Ino minjeri, ino stranjeri,
ino življenje!
Glej, vlak se vije spod domačije,
stran, na tuje!
Polja zelena, nepokošena,
kdaj spet, kdaj spet?
Kdaj, še kdaj?