Dve kitari, tam ob ognju,
žalostno in zadnjikrat,
srce pa moje govori:
ljubezen moja, kje si?
Enkrat, še enkrat
in še mnogo, mnogo krat!
Enkrat, še enkrat
in še mnogo, mnogo krat!
Tuji konji, tuja pota,
kje zdaj črne so oči?
Kjer bila so nedra vroča,
tam zdaj mrzli ogenj spi.
Enkrat, samo enkrat
in še mnogo, mnogo krat!
Enkrat, samo enkrat
in še mnogo, mnogo krat!
E kras, e ščo ras,
e šča mnoga, mnoga ras!