Če bi midva se kdaj srečala
v kratki zgodbi, premajhni za dva.
Če bi midva se kdaj srečala,
kot roman, ki se srečno konča.
Enkrat ob petih popoldne tam dol pred bifejem,
takrat, ko se služba konča.
V tistem črnem kostimu in petkah
lahkotna kot srna bi mimo prišla.
Če bi midva se kdaj srečala
in bi muzika špilala.
Če bi midva se kdaj srečala,
tisti večer usoden za oba.
Ti bi v kotu sedela z najboljšo prijatelj’co,
pila bi tonik in džin.
Mi pa še en dodatek in folk ves navdušen,
jaz pa neroden in fin.
Če bi midva se kdaj srečala,
a bi bil ta osamljen večer?
Če bi midva se kdaj srečala,
a imela bi sina al’ hčer?
A bi zdajle pel ta samotni napev,
tole majceno pesem za dva?
Bi se zunaj temnilo in rahlo rosilo
in bil bi večer, kot je zdaj …
Če bi se midva kdaj srečala, kdaj srečala.