Daj, povej, kam spet bežiš,
težko je biti tu in zdaj,
kot da si v drugem svetu
in prišel ne boš nazaj.
Nekaj je v tebi, kar drži me
in odpelje daleč stran,
kot da sva brez kril, a poletiva
tja, kjer ne konča se dan.
Malo nad oblake, skupaj pod luči,
zvezde bodo pesmi, jaz in ti,
bova njih refrena, uuuu, pleševa.
Malo nad oblake, večja od srca,
kot da ne poznava mej sveta,
naj povem ti vedno, uuuu,
si se zdel malo nad oblaki.
Uuuu, malo nad oblaki.
S hitrimi koraki prideš
in priviješ me kot noč,
ki objela dan bi,
a ko sonce pride, mora proč.
Praviš, da sem tista,
ki je kriva, da višine se bojiš,
a premala sva, da bi dojela,
le s poljubom poletiš.
Malo nad oblake, skupaj pod luči,
zvezde bodo pesmi, jaz in ti,
bova njih refrena, uuuu, pleševa.
Malo nad oblake, večja od srca,
kot da ne poznava mej sveta,
naj povem ti vedno, uuuu,
si se zdel malo nad oblaki.
Uuuu, malo nad oblaki,
uuuu, ja, vedno bil si malo nad oblaki.