Dež že pada na te ulice,
prazne so,
nikjer nikogar ni,
kje so vsi?
Komaj čakam, da se ustavi čas,
vrne mi,
mladost in te noči,
tiste nore dni.
Ne nocoj, nocoj ne bom zaspal,
bom mladost kot ogenj spet prižgal,
vrnil se s spomini v tiste stare dni,
tiste stare dni.
Včasih stara pesem spomni me,
da odšlo,
je zadnje upanje,
da sam sem le.
Leta pa hitijo mimo nas,
kažejo, da smo izbrisani, naveličani.
Ne nocoj, nocoj ne bom zaspal,
bom mladost kot ogenj spet prižgal,
vrnil se s spomini v tiste stare dni,
tiste stare dni.