Moj korak zbeži še zdaj
tja na konec ulice,
srečam te le kdaj pa kdaj,
a pogled tvoj mimo gre.
Lepa si, prelepa res,
jaz pa ujet v preteklosti,
med spomini na tvoj smeh,
upam le, da srečna si.
Na blazini čuvam tvoj odtis, če se vrneš kdaj.
Zato pa
moj objem narejen je zate,
vedno bom tukaj čakal nate.
Kdo ve, kdaj se bom navadil,
kdo ve, kdaj te bom pozabil?
Moj objem narejen je zate,
manjkajo tvoje roke zlate.
Vedno ‘maš odprta vrata,
moj objem še vedno čaka te.
Niti en dan ni minil,
da me ne bi zbegala,
brez tebe sem napol le živ
in roka je osamljena.
Moj objem diši po tebi,
ko na zofi se zbudim,
še reklame na TV-ju
spomnijo me, da te ni.
Na blazini čuvam tvoj odtis, če se vrneš kdaj.