Dan vleče se, kdaj ga konec bo že,
ker prava veselica se začne v temi.
Mami povem, se našminkam, pa grem,
saj čakam že težko, da zaplesala bi.
Vem, vroče bo, fantje pa žejni so,
pa nič zato, če v rož’cah bodo vsi, o, ja!
Vinček korajžo da, veselje.
Do zore vsi plesali bi.
Lunca, zakaj se svet mi gunca?
Le komu mar, če jutri bo hudo?
Zdaj nam je lepo!
Lunca, pa kaj, če svet se gunca,
saj ni ovir za družbo, kot smo mi,
prijatelji!
Fant, žal mi je, tvoj korak čuden je,
ničemur več podoben tale tvoj ni ples.
Cviček je pač navihan striček,
od njega ti omagal si!