So oči ljubezni polne, ki me vedno zdramijo.
Bolj so čiste kakor morje, bolj so jasne kot nebo.
So dlani neskončno nežne, v njih zavetje čaka me.
Jokal bi od vse lepote, ki imaš jo ti, dekle.
So poljubi vroči, sladki, brez grenčice kakor med.
Kot otrok sem vedno znova ves začaran in prevzet.
So lasje enaki soncu, božal bi jih noč in dan.
Če bi ti me zapustila, bil bi žalosten in sam.
Vse to si ti, lepota brez meja,
tvoj ženski čar dotakne se srca.
Vse to si ti, ljubezen mojih dni,
moj vrt, ki še pozimi zeleni.