Vseh skrivnosti se ne izda
VauksTekanje po travnikih, po igrišču,
pa zbiranje pred bloki, igranje v prtličju,
vse iskreno in vse preprosto,
z lahkoto reku temu bom lepo otroštvo,
odraščala sva skupaj, bil si mi kot brat,
včasih vrnu bi nazaj se, živel bi kot takrat,
govoru nam je stari, da sva kot rit in srajca,
a nisva ga poslušala, ker nisva mela cajta,
nonstop sva tekmovala, razbila kup koles,
prihajala domov umazana do ušes,
čeprav dobil sem batine, ne bi zamenjal tega,
sem mogu popustit, ker nisem želel se kregat,
trmasta oba, včasih že preveč,
se spomnim kot včeraj, katera mi bla je všeč,
a ti glede punc nisi govoril,
si nekaj hotu mi povedat, a si nisi dovolil!
Nekatere stvari ne da se spremenit,
vseh skrivnosti se ne izda,
a tega ti ne smeš si dovolit,
naj se zgodba ne konča.
Leta so minevala, midva sva zrastla,
srednja šola, sošolca in častna
beseda, sva vedla, to bo zmeda,
neresna pri pouku, naju metali iz razreda,
prvi cigaret, prvi dim trave,
prvič bil pijan, razočaral stare,
neumnosti po glavi, spet in spet,
glej, tako bom reku, upala sva si živet,
šlo mi je na živce, ker bil si sramežljiv,
kolko punc te je hotlo, a ti nisi nič nardil,
te zajebaval da si gej, a tega nisi maral,
znala sva se skregat, čeprav sem se zajebaval,
sem hotu, da poveš mi, kaj te muči,
zakaj se ne odzoveš niti eni punci,
a ti glede punc nisi govoril,
si nekaj hotu mi povedat, a si nisi dovolil!
Nekatere stvari ne da se spremenit,
vseh skrivnosti se ne izda,
a tega ti ne smeš si dovolit,
naj se zgodba ne konča.
Si mi napisal, da bi rad se pogovoril,
da greva na joint, ker dolgo nisem kadil,
veš, da nočem, povej, v čem je stvar,
sem predlagal, da dobiva se, greva v bar,
nekje na samem, zdej me res zanima,
kaj hočeš mi povedat, pojma nimam,
pa sem pomislu, rabiš dnar, me je strah,
da nisi kam zabredu, čeprav vem, nisi tak
gledaš me, razmišljaš, kako naj mi poveš,
vidim ti je hudo, težko se odpreš,
razlagaš mi stvari, kot da nekaj blodiš,
totalno si me zmedu, nimam pojma, kam to vodi,
nekako si začel, da stavki imajo smisel,
predstavljam si kaj hočeš, padlo mi je na misel,
pa si reku: »Dobro me poslušaj zdej.
Veš, Jan, jst sem gej.«
Nekatere stvari ne da se spremenit,
vseh skrivnosti se ne izda,
a tega ti ne smeš si dovolit,
naj se zgodba ne konča.
In nismo vsi enaki,
vsak je drugačen,
problem je,
da to drugačnost ne znamo sprejet.
pa zbiranje pred bloki, igranje v prtličju,
vse iskreno in vse preprosto,
z lahkoto reku temu bom lepo otroštvo,
odraščala sva skupaj, bil si mi kot brat,
včasih vrnu bi nazaj se, živel bi kot takrat,
govoru nam je stari, da sva kot rit in srajca,
a nisva ga poslušala, ker nisva mela cajta,
nonstop sva tekmovala, razbila kup koles,
prihajala domov umazana do ušes,
čeprav dobil sem batine, ne bi zamenjal tega,
sem mogu popustit, ker nisem želel se kregat,
trmasta oba, včasih že preveč,
se spomnim kot včeraj, katera mi bla je všeč,
a ti glede punc nisi govoril,
si nekaj hotu mi povedat, a si nisi dovolil!
Nekatere stvari ne da se spremenit,
vseh skrivnosti se ne izda,
a tega ti ne smeš si dovolit,
naj se zgodba ne konča.
Leta so minevala, midva sva zrastla,
srednja šola, sošolca in častna
beseda, sva vedla, to bo zmeda,
neresna pri pouku, naju metali iz razreda,
prvi cigaret, prvi dim trave,
prvič bil pijan, razočaral stare,
neumnosti po glavi, spet in spet,
glej, tako bom reku, upala sva si živet,
šlo mi je na živce, ker bil si sramežljiv,
kolko punc te je hotlo, a ti nisi nič nardil,
te zajebaval da si gej, a tega nisi maral,
znala sva se skregat, čeprav sem se zajebaval,
sem hotu, da poveš mi, kaj te muči,
zakaj se ne odzoveš niti eni punci,
a ti glede punc nisi govoril,
si nekaj hotu mi povedat, a si nisi dovolil!
Nekatere stvari ne da se spremenit,
vseh skrivnosti se ne izda,
a tega ti ne smeš si dovolit,
naj se zgodba ne konča.
Si mi napisal, da bi rad se pogovoril,
da greva na joint, ker dolgo nisem kadil,
veš, da nočem, povej, v čem je stvar,
sem predlagal, da dobiva se, greva v bar,
nekje na samem, zdej me res zanima,
kaj hočeš mi povedat, pojma nimam,
pa sem pomislu, rabiš dnar, me je strah,
da nisi kam zabredu, čeprav vem, nisi tak
gledaš me, razmišljaš, kako naj mi poveš,
vidim ti je hudo, težko se odpreš,
razlagaš mi stvari, kot da nekaj blodiš,
totalno si me zmedu, nimam pojma, kam to vodi,
nekako si začel, da stavki imajo smisel,
predstavljam si kaj hočeš, padlo mi je na misel,
pa si reku: »Dobro me poslušaj zdej.
Veš, Jan, jst sem gej.«
Nekatere stvari ne da se spremenit,
vseh skrivnosti se ne izda,
a tega ti ne smeš si dovolit,
naj se zgodba ne konča.
In nismo vsi enaki,
vsak je drugačen,
problem je,
da to drugačnost ne znamo sprejet.