Ujemam zadnji vlak,
oddaljujem se
in ti si brišeš solzo,
vračam se.
Kako bo mogoče
živeti zdaj brez tebe?
Sedaj mi le še piši,
čakaj me.
Čas hitreje minil bo,
vračam se.
Kako je težko
ostati zdaj brez tebe.
Ti, ti si moja sreča,
toliko upanja,
nežnosti,
vračam se, vračam se.
“Rivedo ancora il treno allontanarsi,
e tu,
che ascuighi quella lacrima – tornerò,
com’è possibilie un anno senza te.”
Začniva zopet znova,
vroče ljubim te.
Čas mineva,
vračam se.
Zopet bova skupaj,
kot nekdaj sva bila.
Ti, ti si moja sreča,
ljubezen moja,
toliko upanja.
In brišem solzo si,
nežnosti,
vračam se,
vračam se, vračam se,
vračam se.