Kdaj pa kdaj vsaj glavo dam na off
in strune me odnesejo,
ker zdaj živim, le v muziki letim,
naj se nebesa tresejo.
Kdo ve, a bomo jutri še
živi ali že tam gor?
Kdo ve, jaz prav sigurno ne,
nočem vedet’, nisem nor.
Sem, kar sem
in vse, kar rabim, je
to kitaro mojo in srce.
Ni problem,
ljubezen v meni je
tukaj doma, o, tukaj doma.
Sem, kar sem.
Vse, kar rabim, je.
Sem, kar sem.
Ne bom ponižen, nikoli nisem bil,
preveč gorim, preveč sem živ.
In prav lepo mi dol visi za to,
kar naj z očmi zavijajo.
Kdo ve, a bomo jutri še
živi al’ celo tam dol?
Kdo ve, jaz prav sigurno ne,
nočem vedet’, nisem nor.
Vem, kam grem
in vse, kar rabim, je
to kitaro staro in srce.