Kaj delaš, kaj premišljuješ, kje si,
zakaj te že tako dolgo ni?
Sploh ne vem ali noč brez tebe
prava je noč.
Če si tukaj,
imam še jaz več sreče.
Kdo sedaj posluša tvoje zgodbe,
ki težko jih skrivaš v solzah?
S kom poslušaš petje vetra?
Kdo te boža po laseh?
Ali slišiš kaplje,
ki praskajo po oknih?
Tiktakajo kot trenutki,
ki štejejo čas.
Še pesem ta je popila
kozarec dežja,
da lahko pijana zavriska z menoj v en glas:
Pridi spet,
stopiva v nov svet.
Pridi spet,
naj lunin sij
se zasmeji
v tvojih očeh.