Sonce.
In vame se splazi
občutek moči.
Globoko ga vdahnem,
pretegnem kosti.
Se malo počakam,
da se le ne zbudi.
Počasi
odpiram oči.
Počasi, počasi,
da se le ne zbudi
Sonce!
Lahko si oddahnem,
se vedno živim.
Vesela sem vsakič,
ko se zbudim.
Ni ravno spodobno,
da kar odletim.
Počasi
korake lovim.
Počasi, počasi,
da ga ne prebudim.
Lahko bi se zgodilo,
da se hitro obrne,
me k sebi povabi
in rjuhe odgrne.
Lahko bi se zgodilo
in ni pomoči.
Stisnem se k njemu,
zaprem spet oči.
Tako se mi zgodi.
Sonce.
Počakaj se malo,
ne zbujaj ga se.
Ne trkaj na okna,
da oči ne odpre.
Posveti na kratko,
da najdem do vrat.
Počasi korake lovim.
Počasi, počasi,
da se ga ne prebudim.
Lahko bi se zgodilo,
da se hitro obrne,
me k sebi povabi
in rjuhe odgrne.
Lahko bi se zgodilo
in ni pomoči.
Stisnem se k njemu,
zaprem spet oči.
Tako se mi zgodi.