Kot da je mesto iz plastelina
trava so lasje, stopnice tipke v noč
Luna je iz papirja obroč nad streho
s temo se odpre košara njenih sanj
In njene jagodne oči
Ko vrtele so se
plošče cvetja vse
je želela miren life
Ko verjel je še on
v december in dom
je želela miren life
Kot da so vrata na široko odprta
dlan popisana, preveč znanih stvari
Tla preblizu, dan zrcalo je za črte
in obzorje misel, ki ne vrne se
V njene jagodne oči
Plošče utihnile so
listje padlo je vso
je želela miren life
In verjel ni več on
v december in dom
je želela miren life