Skozi okroglo se okno ne vidi ničesar –
le črna praznina in ščepec luči
Daleč za mano je nekaj, kar so mi ukradli –
ne spomnim se več kako trava diši”
V majhnem prostoru sami vogali
V majhnem prostoru sama z vogali
Balada začne se o neskončnem oblaku
V temi brez teže in časa ni tal pod nogami
Kje je njen prostor še sama več ne ve
Nimam glasu, ker so mi ga že davno vzeli –
si izmislili zame nešteto pravil
Spomnim se, ko sva preganjala ptice v parku
in se veselila, da nimava kril”
V majhnem prostoru sami vogali
V majhnem prostoru sama z vogali
Balada začne se o neskončnem oblaku
V temi brez teže in časa ni tal pod nogami
Kje je njen prostor še Laika več ne ve