Bilo je sladko, ko je trajalo.
Praviš mi, da te ni, a gor’ luč gori.
Ma, okoli prsta si ovila me,
kam naj zdaj, ne nazaj, ne naprej, ne znam.
Ne spim, ne jem,
ne spim, ker vem:
Ne bi, ne bi smel,
ne bi, ne bi smel,
a bi te spet objel,
da sol na rane daš,
da mi vse priznaš,
da drugega imaš.
Ne bi, ne bi smel,
ne bi, ne bi smel,
a te je drugi vzel,
dal ti je vse,
vse le sebe ne,
duša pa hladna je.
Bilo je sladko, zdaj pa zagreni;
tvoj dotik, kakor žig – gor na srcu si.
Če si kdaj sama in osamljena,
javi se, ko on gre, tu sem, čakam te.