Kapljica sreče na sveči gori,
še zadnja solza po licu spolzi,
vse besede so zdaj zaman,
ker žal odhajam stran.
Priznam, da vidim te svetlo v temi,
vendar v meni ni več moči,
tja, kjer je sonce za naju zašlo,
spomine vračajo.
Ena zvezda na nebu blešči,
nešteto drugih pa kot da jih ni.
V temni noči mi pot osvetli,
le kdo ta zvezda je,
ki v mojem srcu spi.
Ana, vedno boš v meni ti!
Brez tebe novo jutro se budi,
kot prazna ulica sem brez ljudi,
ostane le kitara mi in pesem,
ki jo pojem ti.