Bela noč, črn dan
in telo ti zacveti od ran.
Pride čas, ko ne veš,
kdaj še kar živiš in kdaj umreš.
Zato sem noro te ljubila,
da bi ob tebi pozabila
spomine,
enkrat pa vse mine.
Vidim dom, kup otrok,
mati sredi njih pa praznih rok.
In tako se borim,
da kot moja mati ostarim.
Zato sem noro te ljubila,
da bi ob tebi pozabila
spomine,
enkrat pa vse mine.
Ko tedaj si prišel,
nežno me poljubil in objel,
skozi noč sva odšla
kakor dva, ki srečo sta našla.
Zato sem noro te ljubila,
da bi ob tebi pozabila
spomine,
enkrat pa vse mine.
Zdaj pa vem, čas beži,
spremenila sva se jaz in ti.
Prazna sem sama tu,
brez ljubezni sem in brez miru.