Naj vsaj nocoj se ne zdani,
mlada je noč in vroča kri.
Na divjih krilih zdaj letim,
ne veš kako si te želim.
Spomine puščam za seboj,
želim si biti le s teboj,
ker ti si tisti, ki je kriv,
da je moj smeh še vedno živ,
ker ti si ta, ki z mano zna.
Čakam te pet do polnoči,
ko v meni ogenj zagori,
nihče ga več ne pogasi.
Ko slišala bom tvoj korak,
kot da zadihala bi zrak,
čakam te pet do polnoči.
Tvoj Mars in moja Venera
sta kakor en planet za dva.
Ko noč odide si želim,
da s tabo spet jo ponovim.
Čakam te pet do polnoči,
ko v meni ogenj zagori,
nihče ga več ne pogasi.
Ko slišala bom tvoj korak,
kot da zadihala bi zrak,
čakam te pet do polnoči.
Čakam te pet do polnoči,
ko v meni ogenj zagori,
vse po tebi hrepeni.
Ko mi ljubezen zadiši,
v moji topli postelji
čakam te pet do polnoči.
Ne puščaj me same, ko noč me objame
in Luna na nebu žari.
Odnesi mi sanje, pozabi na spanje,
saj veš, enkrat se le živi.