Si kdaj iskal obrise sreče,
skrite v pozabljen glas?
Si kdaj opazil, da vse teče
kakor sanje skozi čas?
Ko stara pot izginja,
tja čez horizont poglej
in čeprav se vse spreminja,
se nasmej, pantha rei, pantha rei.
Si kdaj pomislil, da sva sama,
da je svet v sencah skrit?
Si kdaj začutil, da med nama
je le nežna, tanka nit?
Ujemi moje želje,
ki drvijo v čas brez mej
in ko te moj dotik zapelje,
se nasmej, pantha rei, pantha rei.
Se nasmej, pantha rei,
se nasmej, pantha rei.
Se nasmej, pantha rei.
Si kdaj lovil trenutke sonca,
ki bledijo tu v nas?
Si kdaj ujel začetek konca,
ki ga sproža večni plaz?
Prepusti se oblakom,
naj te nesejo naprej
in obkrožen s svežim zrakom
se nasmej, pantha rei, pantha rei.
Se nasmej, pantha rei,
se nasmej, pantha rei.
Se nasmej, pantha rei.
Ujemi moje želje,
ki drvijo v čas brez mej
in ko te moj dotik zapelje,
se nasmej, pantha rei, pantha rei.