deklica velikih in nedolžnih oči
v svoji beli postelji se je igrala s kitkami
ko so lizike in punčke že postale odveč
je začutila da življenje ji ponuja več
postala je kraljica in ves svet je bil grad
vsi so se klanjali obljubljali so ji svoj zaklad
želela je hotela je drhtela je vsa
kadar imela je občutek da lahko jih ima
tanka bela koža noro črno srce
simfonija v usnju punco spremenila je
postala je kraljica ki želel jo je vsak
a ona naredila vedno prvi je korak
klečali in prosili so za milost
za poljub moči
lajali so majhni v verigah
v solzah iz strasti
bila je tam in gledali so od daleč
gledali in kradli njen pogled
nihče ni vedel kdo je ona v resnici
koga se boji
vsak dan nova zmaga vsak dan novi obraz
strupeni poljubi in ljubezen na ukaz
počela je vse kar drugi sanjajo le
do dneva ko ga v temnem kotu opazila je
on je bil junak na videz majhen kot vsi
a za črnim steklom skrival je ognjene oči
pokazal ji je svet v rdečo temo odet
ko na drugi strani bolečine si ujet
klečala in prosila je za milost
za poljub moči
lajala je majhna v verigah
v solzah iz strasti
bila je tam in on je gledal od daleč
gledal je in kradel njen pogled
le on je vedel kdo je ona v resnici
njega se boji