v življenje moje tiho stopil je
bil je tih, topel in prijazen
bil je cvet
ogrel mi moje je srce
priznati nisem si hotela
da prav on je tisti
ki v življenju z mano bo
zdaj tiho mi srce ihti
že dan beži
se bliža noč
duša klice na pomoč
ko sama zaspim
vse kar si želim
je malo nežnosti
dotika toplih rok
ob zori jutranji
v objemu toplem se zbudim
a moje pa srce zdaj tava v temi
in res nevem če tisti pravi
vendar je le on
a žal prepozna sem
odgovor vzel je on
a čas ko divja reka
gre naprej
moje rane pa globoke
so še bolj kot prej
začeliti se jih ne da
vse bolj in bolj
zavedam se
da izdala sem srce
moja sreča šla je z njim