vcasih, ko slonim ob oknu
gledam dol ljudi
zamorjene, zaskrbljene
glave sklonjene
ona tiho solze skriva
on je ves na tleh
vse bi dala, da zanetim
iskrice v oceh
dala bi, ce bi postala vila za en dan,
njemu sreco njej ljubezen
komu le nasmeh
ta ra ta ta, ta ra ta ta
ta ra ta ta ta
ta ra ta ta, ta ra ta ta ta
nihce vec ne objokuje
nic vec ni skrbi
nasmejano sonce sije
na vse ljudi
naj udari, naj se sliši
glasno iz neba
naj prepeva, naj odmeva
pesem cudežna
taratata…
skozo okno dobra vila
gleda dol ljudi
bi pomagala, ce bi znala
najti kljuc za vse skrbi