V cvetu mladosti opazil si me
in z mano verjel v ljubezen.
Odpiral si vrata iskrenim ljudem
in svoj svet zavil si v pesem.
A nekega dne sem zavedala se –
nasmeh se na lica ne vrne.
Vsak dan sem čakala in upala, da
se solza v smeh spet obrne.
Izlil bolečino, razgalil srce,
odkril, da življenje ni večno,
a vendar pokazal si upanje mi
in rekel: “Lahko je pa srečno”.
Železna je kri spremenila ti svet,
zdaj čutim kaj nosiš v sebi.
V dobrem in slabem, ko najbolj boli,
ostani z menoj na tej poti,
kot fant iz mladosti.
Po venah pretaka drugačna se kri,
a bije srce ti čuteče.
Ta zgodba v pesmi naj gre do ljudi,
naj vlije jim upanje sreče.
Železna je kri spremenila ti svet,
zdaj vem, da je sinko prav tisti,
ki bil je kot zvezda, da šel si naprej.
Zdaj isti je, kot je nekoč bil
moj fant iz mladosti.