Vsakič, ko te poljubim, se krivim,
ker ne vem, če si pravi.
Vsakič, ko te zavrnem, se sovražim,
ker vem, kako boli.
Prehitro sva skočila v vročo vodo,
se znašla v poplavi.
Ne vem, če boš prenesel mojo težo,
ko me krč zagrabi.
Mogoče ne mor’va bit’,
mogoče ne mor’va bit’,
mogoče ne mor’va bit’,
ker sem zate kriptonit.
Vse se zdelo je prekrasno za na ta svet,
doživljaji izven najinih teles.
Res hotela sem verjeti v najin duet.
Prva noč prišla je k nama iz nebes.
A jaz se še vedno iščem tu na Zemlji.
Ne vem, če moj dom nahaja se ob tebi.
Oprosti, ker prehitro sem ti rekla, da bom tvoja.
Mogoče nisem gledala naprej,
ko sva plamen prižgala.
Mogoče le dežju sem kljubovala,
še sama sploh ne vem.
A zdaj sem le utrujena od lastnih misli.
Poljubi so mi sladko-kisli.
Boli me, ker ti čutiš več kot jaz.
Mogoče ne mor’va bit’,
mogoče ne mor’va bit’.
Občutkov ne znava skrit,
jaz sem zate kriptonit.