Rekla mi je, da si želi, ampak ne more.
Sanje so luč, ki ne razkrivajo poti.
Tavala je, vsa zaslepljena od svetlobe,
iskala senco, da spočije si oči.
Saj ji na Zemlji nič ne manjka,
a še bi sanjala zaspanka.
Vedno sanjala je zvezde skozi svoj daljnogled.
Skozi solze v očeh je uživala razgled.
Bil je blizu, bil je daleč, bil je nič in vse,
njen zamegljeni daljnogled.
Skrivala je svoj žarek sonca v meglici.
Bala se je, da pogasili bi ga ji.
Ona bi šla, zajela sonce bi na žlici,
a kaj, ko za hrbtom se ji luna smeji.