Rekel mi je, da sem lepša kot najlepši cvet,
prosil me je za roko in srce.
Me je rotil, da mu branijo spati vso noč
moje oči, moje bele roke.
Rekla sem mu, da vsi fantje le lažejo se,
naj za poljub prosi drugo dekle.
Noč za nočjo je prihajal, obljubljal mi vse
in neko noč pregovoril me je.
Šel je v svet in zdaj vem, da prevaral me je.
Tistih besed pa spominjam se še.
Pustil mi je lepe, sladke besede samo,
njega ni več in ga nič več ne bo.
Rekel mi je, da sem lepša kot najlepši cvet,
pustil me je, ko mi nagelj je vzel.
Če mi zdaj spet fant sladko govoriti prične,
lepih besed ne verjamem nič več.