Včasih zavesa se je zganila,
roka jo njena je odgrnila.
Je ključ obrnila, vrata odprla,
se nasmejala, je vame zazrla.
Nimam več solze, da jokal bi,
prag bi prestopil, pa smisla ni.
Rad bi se vračal, pa nimam kam,
le še spomine imam.
Tu sem rodil se, a to ni moj dom,
se vse izgubilo kot kruha je vonj.
Hladne še stene pustil je čas,
gnezdo drugod sem spletel si jaz.