Moj fant je veternjak,
enkrat tu, drugič tam,
pa gre spet kam drugam,
saj mlad je veseljak,
prav vesel, v družbo vzel
zmeraj rad ga je vsak.
Moj fant je muzikant,
enkrat tu, drugič tam,
pa gre spet kam drugam.
Le zame od srca
najlepše viže igra.
Za lepa ve dekleta,
pozna vsaj pol sveta,
čez vse pa mu je sveta
ljubezen najina.
Vse skup’ me nič ne moti,
saj ve, kje sem doma.
Dokaže vsak dan sproti,
kako me rad ima.
Moj fantič je pač tak,
vsem poznan, neugnan
in po svoje pregnan.
A vendar tak ni vsak,
v srcu blag in mehak,
mu nihče ni enak.
Zato čakala bom,
ne zaman, srečni dan,
bo norost dal vstran.
Saj dobro ve in zna,
kje domek svoj ima.