Znova pozabljam, da nočeš me videt več,
znova pozabljam, da nisem ti všeč.
Nisem te slišal, ko si rekla mi,
da doma te zame ni.
A ne morem pomagat’.
Noge me nosijo kot ponavadi v znano ulico.
Prsti me več ne ubogajo, na tvoja vrata trkajo.
Znova pozabljam, da nočeš me videti,
znova pozabljam, da več me ne ljubiš ti.
Nisem slišal, ko si rekla mi,
zame več ne obstajaš ti.
A še vedno ne verjamem, ne,
da ljubezen najina umrla je.
Čeprav je to jasno kot beli dan,
se kar tako poceni ne dam.
Saj ne morem pomagat’.
Noge me nosijo kot ponavadi v tvojo ulico.
Prsti me več ne ubogajo, na tvoja vrata trkajo.