Dolenjska dežela, svet sanj in miline,
nedavno je vzela me v griče, doline.
Tesno me objela, me k sebi privila,
za svojega vzela, skrivnosti odkrila.
Je cerkev na gričku, vas zlita z dolino,
na rebrih studenček za zdravje, svežino.
Med mlakami vije otožno se cesta,
od vrat domačij gre do belega mesta.
Ob cvičku s prijatelji,
lepih dekletih v rajski krajini.
Pogosto slavimo, svetnike častimo,
si žejo gasimo na praznične dni.
Dolenjska beseda je verz z melodijo,
žlahtno seveda v njem misli zvenijo.
Vse, kar z njo rečeš, vse prav se obrne,
če skladaš, jo zlagaš, bogato povrne.