Moje roke tako so dolge, z njimi lahko objamem te
in tud’ prsti so ravno pravi, za tvoje kuštrave lase.
Moje noge tako so dolge, k tebi me pripeljejo
in ravno prav sem ti govoril, da prepričal sem te v to.
A tvoj oče nori se zate z’lo boji,
ko me vidi s tabo, se mu k’r stemni.
Ker je tud’ do njega pr’šlo naokol’,
v šoku je izvedel kol’ko je moj dolg.
Moj pogled tako je nežen, da z njim vedno božam te
in ravno prav sem te poljubil, da ti še dolg’ boš misl’nla name.