Veja briše luno, vse nebo je čisto,
prah iz Rimske ceste gre v platneno izbo
in plameni ognja združeni so v kres,
svojeglava iskra pleše solo ples.
Združijo se roke za prijateljstvo,
tiha se molitev dviga čez nebo.
Večna naj zvestoba vsidra se med nas,
blagoslavlja ta mladostni čas.
Noč postaja globlja, vsi šotori spe,
le stražarska služba k nebu se ozre.
V skavtski se zastavi Severnica zgublja,
daleč zarja svetel dan poljublja.
Nežna se na travah čista rosa ziblje,
nov se dan neslišno med šotori giblje.
Sonce je doseglo jaso na samoti
in v veselem smehu gremo mu naproti.